Obisk Free Silicon Conference 2026

Med 6. in 8. julijem sem kot regijski predstavnik NGI0 obiskal Free Silicon Conference 2026 (FSiC2026), ki se je po zaslugi soorganizatorja konference prof. Dr. Árpáda Bűrmna odvila v Ljubljani na Fakulteti za elektrotehniko. Slovenija se mi zdi močno podhranjena s tovrstnimi dogodki, kar me je še bolj spodbudilo k načrtovanju obiska.

Do mojega obiska FSiC2026 je prišlo precej spontano. Med brskanjem in objavljanjem po fediverzi sem naletel na najavo dogodka in bil presenečen, da se odvija v Ljubljani. Ko sem opazil, da konferenco sponzorira NGI0, sem se odločil, da jo obiščem. Konec koncev je ustvarjati prepoznavnost na relevantnih dogodkih s področja FOSSH ena izmed mojih delovnih nalog kot regijski predstavnik NGI0. Pisal sem organizatorjem in jih prosil, če bi lahko imel na konferenci stojnico, kar so mi prijazno odobrili. Niti sanjalo se mi ni, kako prepoznavna bosta na konferenci NGI0 in NLnet.

Slika 1: Stojnica je bila po treh dneh že malo utrujena.

Pred obiskom FSiC2026 nisem veliko vedel o področju proizvodnje čipov. Intuitivno sem slutil, da je področje precej v primežih velike industrije, ki nadzoruje tudi izobraževalni sektor. Tudi zakonodaji in subvencijam na ravni Evropske unije (Chips act 1.0 in 2.0), ki je želela spodbuditi industrijo na stari celini nisem namenjal veliko pozornosti, saj sem menil, da EU preveč zaostaja za ZDA, Zahodno Azijo in Kitajsko, ter da ukrepi ne bodo prinesli nobenih rezultatov. (EU zakonodaja mi ponavadi izgleda kot leporečje, hkrati pa je tako obsežna in birokratsko zapletena, da je težko razumljiva).

Tudi moje poznavanje področja proste in odprte strojne opreme je bolj bežno. Na PifCampih sem se igral z Arduini, organiziral sem delavnico izdelave DIY tipkovnice Dactyl, obiskal sem nekaj predavanj na temo odprte strojne opreme na FOSDEMu in osebno poznam avtorja projekta Balthazar (še en projekt z NGI0 financiranjem, navdušujem pa se tudi nad MNT Reformi). Ampak nikoli se nisem bolj podrobno posvečal področju, saj me bolj zanima programska oprema, oziroma splet.

Zato sem bil zelo pozitivno presenečen, ko sem na uradni spletni strani Free Silicon fundacije prebral, da je njihov cilj uveljavljanje copyleft licenc na področju načrtovanja čipov in elektronskih vezij. Copyleft gre en korak dlje kot koncept odprtosti v terminu odprta koda (strogo gledano), saj v licenco vključi tudi člen, da morajo biti derivati dela, ki so nastali iz izvornega dela, licencirani z enako licenco. Na tak način se šele zagotovi, da nek načrt vezja (ali izvorna koda) ostajata še naprej dostopni (vsem). Projekt GNU, s katerim se je začelo gibanje za prosto programsko opremo, ki uporabnikom zagotavlja štiri svoboščine, je star že več kot štirideset let, medtem ko je Free Silicon Foundation, ki je tudi sama del NGI0 koalicije, stara 7 let. Zelo vzpodbudno je videti, da se copyleft širi tudi na druga področja, v tem primeru tudi na strojno opremo in načrtovanje kompleksnih elektronskih vezij. Zelo dober pregled nad "odpiranjem" tega področja načrtovanja čipov lahko dobite v nedavno objavljenem članku v Linux Magazine Changing the Chip Industry: How Public Investment Has Grown Open Silicon.

Če se posvetim še sami konferenci, lahko povem, da je bila večina predstavitev precej nad mojim nivojem poznavanja elektrotehnike. Lahko bi rekel, da so se mi zdele kot čista čarovnija po tretjem zakonu znanstvene fantastike A. C. Clarka. K sreči se je konferenca odvijala v Ljubljani, kjer so mi lokalci (kolega iz študentskih dni, ki je kot raziskovalec zaposlen na FE) lahko prevajali neznane kratice, poenostavljali termine in povzemali predstavitve, prosojnice katerih so vse naložene na spletno stran konference. Bolj razumljive so mi bile predstavitve, ki so govorile o licencah in bil sem zelo presenečen ob predlogu Hardware General Public License (HGPL), ki je trenutno v procesu usklajevanja. Pripravljavci premlevajo tudi določilo, ki bi zagotovilo, da je poleg načrta samega vezja, s prosto licenco zavarovana tudi strojno-programska oprema (firmware), ki teče na čipu. Če bo določilo prišlo v končno licenco, se zdi, da bo HGPL ubila dve muhi na en mah.

Povsem nepošteno do drugih predstavitev konference, bi izpostavil še predstavitev One Student One Chip, ki govori o kitajskem programu, ki elektrotehniko približa entuzjastom. V program se lahko vključi kdor koli in ni časovno omejen, udeleženci pa morajo pa natančno beležiti svoj proces učenja. V vmesnem procesu učenja mentor v vezje, ki ga pripravlja udeleženec vstavi napako, udeleženec pa mora nato svoje vezje razhroščiti. Udeleženci, ki program izvedejo do konca, za nagrado prejmejo tudi čip, ki so go načrtovali. In še fascinantna številka - v program One Student One Chip je trenutno vključenih skoraj 20.000 posameznikov (kitajsko državljanstvo ni pogoj za vključitev v program).

Mojo pozornost je pritegnilo tudi pakiranje EDA (Electornic Design Automation) orodij v Guix. Sam sem uporabnik in navdušenec na Guix operacijskim sistemom in sem dvakrat obiskal Guix Days konferenco v Bruslju. Guix za raziskovalce prinaša reproducibilnost, kar omogoča neodvisno potrjevanje rezultatov raziskav, ki vključujejo programsko opremo in računalniško izračunavanje. Programska oprema se namreč neprestano spreminja, nadgrajuje in popravlja, zato je zelo velika verjetnost, da se programska oprema ali knjižnice, od katerih je odvisna, ne bo več pravilno izgradila ali delovala. Moderna programska oprema namreč ni zgolj kos izvorne kode, ampak je ponavadi odvisna od cele vrste knjižnic, ki so same odvisne še od drugih knjižnic, da vse nemoteno teče, pa je potrebno pravilno nastaviti tudi okolje, v katerem se vsa programska oprema s knjižnicami vred izvaja. Do neke mere to naslavljajo orodja za virtualizacijo, Guix to funkcionalnost ponuja, hkrati pa zagotavlja, da v virtualnem okolju tečejo iste verzije programske opreme, ki so bile uporabljene v izvirni raziskavi.

Posnetki predstavitev preteklih Free Silicon konferenc so objavljeni na Peertube kanalu Free Silicon fundacije, verjetno bodo kmalu objavljeni tudi posnetki z letošnje konference.

Za zaključek bi se spet vrnil k programu NGI0, ki mi ga zahvaljujoč marsikateri predstavitvi, ni bilo treba posebej predstavljati. Precej avtorjev in vzdrževalcev je namreč predstavljalo svoje CAD in EDA prosto programje, za katerega so prejeli NGI0 financiranje in drugo podporo. Po drugi strani je velik delež drugih predstavitev omenjal, da so pri svojem delu uporabili enega od omenjenih programov. Nenatančno sem beležil NGI0 projekte in sestavilo tale seznam predstavljenih projektov z NGI0 financiranjem:

Še precej več projektov najdete, če v filter na seznamu projektov na spletni strani NLneta vnesete iskalni pojem CAD ali EDA. Moje delo na NGI0 stojnici je bilo zato zelo preprosto. Precej obiskovalcev je prišlo izrekat pohvale in zahvale, nekaj je bilo vprašanj o lanski novici, da Evropsko komisija ni podaljšala financiranja programa NGI0, o čemer smo poročali tudi v radijski oddaji Tehno klistir z naslovom Interneta naslednje generacije ni več na obzorju, spet drugi pa so spraševali o podrobnostih in možnostih prijave na razpise. Razdali smo vse nalepke Free Silicon fundacije in vseh drugih projektov proste strojne opreme. Za naslednjo Free Silicon konferenco je potrebno natisniti nove!

Če vas zanima več, lahko prisluhnete tudi Tehno klistirju O prostem siliciju, v katerem gostuje prof. dr. Árpád Bűrmen.